Andrej Gogala
| Andrej Gogala | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 30. november 1962[1] Ljubljana[2] |
| Smrt | 26. oktober 2026[1] (63 let) |
| Ustanove | Prirodoslovni muzej Slovenije |
| Alma mater | Biotehniška fakulteta v Ljubljani |
| Mentor doktorske disertacije | Kazimir Tarman |
| Starši | Matija Gogala, Nada Gogala |
Andrej Gogala, slovenski entomolog, * 30. november 1962, Ljubljana, † 26. oktober 2026.[3][4][5]
Kot kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije je opravil obsežno delo na področju sistematike in ekologije žuželk Slovenije, zlasti stenic in kožekrilcev.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v družini biologov; njegov oče je bil entomolog in zoofiziolog Matija Gogala, mati pa rastlinska fiziologinja Nada Gogala. Od zgodnjega otroštva je trpel za izrazito skoliozo, ki so mu jo začeli zdraviti z opornicami in stezniki, vendar je bila terapija prekinjena, ko je pri enajstih doživel akutno odpoved ledvic zaradi zastrupitve s hrano. Šele v odraslosti je nadaljeval s samozdravljenjem in je proces izčrpno dokumentiral, dializo pa je potreboval vse življenje.[6]
Kljub zahtevnemu zdravljenju ga je po zgledu staršev prevzelo raziskovanje narave, predvsem žuželk. Med študijem biologije se je posvečal zlasti taksonomiji slovenskih stenic, nato pa je po diplomi leta 1987 razširil področje zanimanja še na kožekrilce in s favnistično, biogeografsko ter ekološko analizo divjih čebel Slovenije doktoriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom Kazimirja Tarmana.[4][7]
Med doktorskim študijem je bil zaposlen kot mladi raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je tudi po doktoratu nadaljeval z delom na področju favnistike žuželk in sčasoma napredoval do položaja muzejskega svetovalca na kustodiatu za nevretenčarje.[7] V muzeju je med drugim ustvaril študijsko zbirko čebel in drugih kožekrilcev z več kot 10.000 prepariranimi primerki[8] ter več razstav, predvsem fotografskih, tri desetletja pa je deloval tudi kot urednik revije Acta Entomologica Slovenica.[7] Sam ali v soavtorstvu je napisal več poljudnih in strokovnih monografij o naravi ter številne strokovne članke.[3]
Izbor del
[uredi | uredi kodo]- Duševnost in zdravje : psihonevroendokrinoimunologija (1989) (COBISS)
- Žuželke : uspešnost množičnosti (z več soavtorji, 1992) (COBISS)
- Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre (2003) (COBISS)
- Krajinski park Sečoveljske soline (2004) (COBISS)
- Spoznajmo soline (z Iztokom Škornikom, 2008) (COBISS)
- Čebele Slovenije (2014) (COBISS)
- Pomembni in ogroženi opraševalci : čmrlji v Sloveniji (z več soavtorji, 2014) (COBISS)
- Čebele iz družine Colletidae v Sloveniji (Hymenoptera: Apoidea: Colletidae) (2023) (COBISS)
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija ga je imenovalo za častnega člana.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 V spomin Dr. Andrej Gogala
- ↑ Dr. Andrej Gogala — Program Ars, 2013.
- 1 2 »Dr. Andrej Gogala«. Podobe znanja. Program Ars. 21. junij 2013. Radio Slovenija. Pridobljeno 27. oktobra 2026.
- 1 2 Trilar, Tomi; Gogala, Andrej; Knapič, Tea (2022). »Kustodiat za nevretenčarje« (PDF). Scopolia (103): 5–88.
- ↑ »V spomin Dr. Andrej Gogala«. Pogrebne storitve Vrhovec. Pridobljeno 28. oktobra 2026.
- ↑ Gogala, Andrej (2014). »Korekcija skolioze v odrasli dobi brez operacije« (PDF).
- 1 2 3 4 Polak, Slavko (2017). »Intervju: Andrej Gogala«. Trdoživ. Vol. 6, št. 2. str. 20–22. Dokument v dLib.
- ↑ Fajfar, Ladeja; Koderman, Blaž; Kablar, Danijel; Domanjko, Gregor; Srša, Sara; Mesarić, Mihaela (2026). Mala enciklopedija o opraševalcih (PDF). Lendava: Galerija - Muzej Lendava. COBISS 268078851. ISBN 978-961669543-5.
