Pojdi na vsebino

Benzoin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Benzoin
Imena
Priporočeno IUPAC ime
2-hidroksi-1,2-difeniletan-1-on
Druga imena
2-hidroksi-2-fenilacetofenon
2-hidroksi-1,2-difeniletanon
desil alkohol
kafra grenkega mandljevega olja
Identifikatorji
3D model (JSmol)
3DMet
391839
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.003.938
KEGG
RTECS število
  • DI1590000
UNII
  • InChI=1S/C14H12O2/c15-13(11-7-3-1-4-8-11)14(16)12-9-5-2-6-10-12/h1-10,13,15H
    Key: ISAOCJYIOMOJEB-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/C14H12O2/c15-13(11-7-3-1-4-8-11)14(16)12-9-5-2-6-10-12/h1-10,13,15H
    Key: ISAOCJYIOMOJEB-UHFFFAOYAO
  • O=C(c1ccccc1)C(O)c2ccccc2
  • c1ccc(cc1)C(C(=O)c2ccccc2)O
Lastnosti
C14H12O2
Molska masa 212,25 g·mol−1
Videz umazano beli kristali
Gostota 1,310 g/cm3 (20 °C)[1]
Tališče 135–139[1] °C (275–282 °F; 408–412 K)
Vrelišče 330–356[1] °C (626–673 °F; 603–629 K)
rahlo topen
Topnost (etanol) zelo dobro topen [1]
Topnost (eter) rahlo topen
Topnost (klor) topen
Topnost (kloroform) zelo dobro topen[1]
Nevarnosti
H-stavki: 412
P-stavki: 273, 501
NFPA 704 (diamant ognja)
NFPA 704 four-colored diamondFlammability code 1: Must be pre-heated before ignition can occur. Flash point over 93 °C (200 °F). E.g. canola oilHealth code 1: Exposure would cause irritation but only minor residual injury. E.g. turpentineReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no code
1
1
0
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
10,000 mg/kg
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Benzoin je organska spojina s formulo PhCH(OH)C(O)Ph. Je hidroksi keton, na katerega sta vezani dve fenilni skupini (Ph). Spojina tvori umazano bele kristale z rahlim vonjem, podobnim kafri. Sintetizira se iz benzaldehida z benzoinsko kondenzacijo. Je kiralen in obstaja kot par enantiomerov: (D)-benzoin in (l)-benzoin.

Benzoin ni sestavina niti benzoinske smole, pridobljene iz dreves iz rodu Styrax, niti benzoinske tinkture. Glavna komponenta teh naravnih produktov je benzojska kislina.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Benzoin sta leta 1832 prvič opisala Justus von Liebig in Friedrich Wöhler med raziskovanjem olja grenkih mandljev, ki je benzaldehid s sledovi cianovodikove kisline.[2] Katalitsko sintezo benzoina z benzoinsko kondenzacijo je izboljšal Nikolaj Zinin v času, ko je delal pri Liebigu.[3][4]

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Benzoin se uporablja kot predhodnik benzila, ki se uporablja kot fotoiniciator.[5][6] Pretvorba poteka z organsko oksidacijo z uporabo bakra(II),[7] dušikove kisline ali oksona. V eni od študij je bila ta reakcija izvedena z atmosferskim kisikom in bazičnim aluminijevim oksidom v diklorometanu.[8]

Benzoin se pogosto uporablja tudi kot sestavina praškastih premazov, kjer deluje kot razplinjevalo med fazo strjevanja. To delovanje preprečuje površinske napake, kot je luknjičavost.[9][10]

Benzoin se lahko uporablja pri pripravi več zdravil, vključno tistimi, ki vsebujejo oksaprozin, ditazol in fenitoin.

Priprava

[uredi | uredi kodo]

Benzoin se pripravlja iz benzaldehida z benzoinsko kondenzacijo. [11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 William M. Haynes (2016). CRC Handbook of Chemistry and Physics (97th izd.). Boca Raton: CRC Press. str. 3-40. ISBN 978-1-4987-5429-3.
  2. ↑ Wöhler, Liebig; Liebig (1832). »Untersuchungen über das Radikal der Benzoesäure«. Annalen der Pharmacie. 3 (3): 249–282. doi:10.1002/jlac.18320030302. hdl:2027/hvd.hxdg3f.
  3. ↑ N. Zinin (1839). »Beiträge zur Kenntniss einiger Verbindungen aus der Benzoylreihe«. Annalen der Pharmacie. 31 (3): 329–332. doi:10.1002/jlac.18390310312. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2022. Pridobljeno 10. septembra 2020.
  4. ↑ N. Zinin (1840). »Ueber einige Zersetzungsprodukte des Bittermandelöls«. Annalen der Pharmacie. 34 (2): 186–192. doi:10.1002/jlac.18400340205. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2022. Pridobljeno 30. junija 2019.
  5. ↑ Hardo Siegel, Manfred Eggersdorfer "Ketones" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry Wiley-VCH, 2002 by Wiley-VCH, Wienheim. DOI: 10.1002/14356007.a15_077
  6. ↑ Nakamura, Kenichiro (2015). Photopolymers : photoresist materials, processes, and applications. Boca Raton, FL. ISBN 978-1-4665-1731-8. OCLC 884012539.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava)
  7. ↑ Clarke, H.T.; Dreger E. E. (1941). "Benzil". Organic Syntheses; Collected Volumes, vol. 1, str. 87.}
  8. ↑ Konstantinos Skobridis; Vassiliki Theodorou; Edwin Weber (2006). »A very simple and chemoselective air oxidation of benzoins to benzils using alumina«. Arkivoc. 06-1798JP: 102–106. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2020. Pridobljeno 18. aprila 2006.
  9. ↑ Maxwell, B.E; Wilson, R.C; Taylor, H.A; Williams, D.E; Farnham, W; Tria, J (november 2001). »Understanding benzoin's mode of action in powder coatings«. Progress in Organic Coatings. 43 (1–3): 158–166. doi:10.1016/S0300-9440(01)00181-3.
  10. ↑ Jahromi, Shahab; Mostert, Ben; Derks, Andreas; Koldijk, Fokelien (december 2003). »Mechanism of action of benzoin as a degassing agent in powder coatings«. Progress in Organic Coatings. 48 (2–4): 183–193. doi:10.1016/S0300-9440(03)00096-1.
  11. ↑ Roger Adams, C.S. Marvel (1921). "Benzoin". Organic Syntheses. 1: 33; Collected Volumes, vol. 1, 1941, str. 94.}