Pojdi na vsebino

Protesti srednješolcev v Franciji (2026)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Francoski dijaški protesti leta 2026
Del protestov generacije Z in evropskih nemirov leta 2026
Od leve proti desni in od vrha navzdol: Pariški dijaki protestirajo na svoji srednji šoli; plenjenje butika Chanel v Parizu; policija v Perpignanu; protestnik nese znak avtobusne postaje République-Voltaire; protestniki na vrhu spomenika republiki (Monument à la République); grafiti, ki pozivajo Emmanuela Macrona k odstopu z ACAB ter kladivom in srpom.
Datum18. september 2026 (2026-09-18) – danes
(47 dni)
Lokacija
Francija
Vzrokizmanjšanje proračunskih sredstev za socialne in javne naložbe; pomanjkanje učiteljev in osebja; prenatrpani razredi; propadajoče stavbe in infrastruktura; preobremenjeni urniki; pomanjkljiv spletni sistem za vpis na dodiplomske študije »Parcoursup«
Metodepožig, demonstracije, zasedbe, vandalizem, izgredi, plenjenje, internetni aktivizem, študentski aktivizem, stavkovne akcije
Statuspoteka
Udeleženci v civilnem konfliktu
Glavne osebe
Ryad Rani (USL) Emmanuel Macron
Sébastien Lecornu
Édouard Geffray
Laurent Nuñez
Catherine Vautrin
Fabien Mandon
Žrtve in izgube
Demonstratorji: poškodovanih 248 študentov in 149 učiteljev,[1] šest resno poškodovanih.[2] En demonstrator v Parizu je umrl po srčnem zastoju.[3][4]
Policisti: 1000 poškodovanih 17. oktobra, sedem resno.[5] Enega policista je zadelo in ubilo vozilo v Nantesu 17. oktobra.[6]
22. oktobra 2026: 2700 ljudi je bilo aretiranih v Franciji, več kot 1000 se jih je pojavilo na sodiščih, 217 je bilo zaprtih v hitrih postopkih (po podatkih francoskega ministra za pravosodje Géralda Darmanina).[7]

V Franciji od septembra 2026 potekajo demonstracije in protesti dijakov srednjih šol (lycée) proti slabim šolskim in gospodarskim razmeram. V začetku oktobra so se protesti razvili v vsefrancosko mobilizacijo, v katero so se vključili dijaki, učitelji, starši, politične organizacije in sindikati, pri čemer je po ocenah sodelovalo med 550.000 in 800.000 ljudi po vsej državi.[8][9] Demonstracije so del širših evropskih nemirov, ki vključujejo proteste v Belgiji,[10][11] Albaniji, Grčiji,[12] Italiji,[13][14] na Portugalskem, v Španiji, Avstriji, na Irskem, v Srbiji in Nemčiji.[15][16]

Gibanje zaznamujejo demonstracije in blokade srednjih šol. Kot razloge za proteste so dijaki navedli pomanjkanje učiteljev, prenatrpane učilnice, dotrajane šolske stavbe ter omejene javne naložbe v socialne programe in infrastrukturo.[17][18][19] Dijaki so opozorili tudi na stres, povezan s spletno stranjo za vpis na univerzo Parcoursup[18][19] ter na visoke temperature v učilnicah, ki so med evropskimi vročinskimi valovi leta 2026 dosegle tudi 40 °C.[20] Protestniki v Franciji in po Evropi so se pritoževali nad visoko inflacijo, najemninami, stroški goriva in brezposelnostjo ter zmanjševanjem socialnih izdatkov.[15]

Policija je v začetnem odzivu uporabila različno orožje za nasilno obvladovanje množice, kar je povzročilo hude poškodbe, tudi pri otrocih, nasilni spopadi med policijo in protestniki pa so privedli do 6.800 aretacij, od katerih je bila večina mladoletnikov.[21][22][23][24][25] Francoska vlada je skrajno levico obtožila, da je za politične koristi podžigala nemire.[26][27] Protestniki so trdili, da je bilo gibanje spontano, in so vladi ter desničarskim strankam očitali zarotniško razmišljanje.[28]

Odziv policije je sprožil kritike s strani organizacij za človekove pravice: Amnesty International je obsodila »nesorazmerno« uporabo sile,[22] Human Rights Watch je poročala o hudih poškodbah otrok,[21] Urad ZN za človekove pravice pa je izrazil zaskrbljenost in »pozval vse, naj poskrbijo, da protesti v Franciji ostanejo mirni in da ne pride do nesorazmerne uporabe sile«.[29] Vlada je zavrnila obtožbe o policijskem zatiranju, notranji minister Laurent Nuñez pa je zatrdil, da je bil odziv v skoraj vseh primerih sorazmeren in da so se nekateri protesti spremenili v nemire.[30]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Ter podpirajoči starši, učitelji in drugi protestniki, ki niso člani nobene organizacije.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Kostov, Nick (19. oktober 2026). »What's Behind the Protests in France and What Happens Next«. Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2026. Pridobljeno 20. oktobra 2026 – prek www.wsj.com.
  2. ↑ Corbet, Sylvie; Nouvian, Tom. »How France's worst rioting in years erupted and how the government responded«. ABC News. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2026. Pridobljeno 20. oktobra 2026.
  3. ↑ »France faces aftermath of worst unrest in years«. Reuters. 18. oktober 2026.
  4. ↑ »Macron to address nation after riots and looting lead to 1,800 arrests across France«. Associated Press. 18. oktober 2026.
  5. ↑ Burgess, Jack (18. oktober 2026). »Macron calls for calm and order after riots across France«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2026. Pridobljeno 18. oktobra 2026.
  6. ↑ Sarrot, Aurélie; Maillochon, Raphaël (17. oktober 2026). »Nantes : un policier de 22 ans tué après avoir été percuté par une voiture lors d'une intervention«. TF1 Info (v francoščini). Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2026. Pridobljeno 18. oktobra 2026.
  7. ↑ »Paris extends curfew as Marseille and Lyon ban protests after riots«. BBC.co.uk (v English). BBC. 22. oktober 2026. Pridobljeno 24. oktobra 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  8. ↑ Nordstrom, Louise. »Chaotic scenes as organisers of French protests claim 800,000 have taken to streets«. France24. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2026. Pridobljeno 21. oktobra 2026.
  9. ↑ Morder, Robi (7. oktober 2026). Djavadi, Aurélie; Bornstein, David; Bainier, Laurent; Lock, Carly (ur.). »Why the student protests in France and the government's response are unprecedented and unpredictable«. The Conversation (v ameriški angleščini). doi:10.64628/AAK.9hg5tt7cw. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2026. Pridobljeno 13. oktobra 2026.
  10. ↑ »Blocus des lycées : des manifestations d'élèves dégénèrent dans plusieurs villes de Belgique, dont Liège«. Le Parisien (v francoščini). 5. oktober 2026. Pridobljeno 8. oktobra 2026.
  11. ↑ Adam, Caroline. »Mouvement d'élèves à Liège : six arrestations, retour au calme depuis 13 heures – RTBF Actus« (v francoščini). RTBF. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2026. Pridobljeno 2. oktobra 2026.
  12. ↑ »France student protests spread across Europe«. CBC. 13. oktober 2026. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2026. Pridobljeno 13. oktobra 2026.
  13. ↑ »Italy braces for 'autumn of discontent' as students protest«. France 24 (v angleščini). 16. oktober 2026. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2026. Pridobljeno 18. oktobra 2026.
  14. ↑ »Italian pupils rally nationwide for better school conditions« (v ameriški angleščini). Yahoo News. DPA. 16. oktober 2026. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2026. Pridobljeno 18. oktobra 2026.
  15. 1 2 Bhaimiya, Sawdah (20. oktober 2026). »What's making Europe so angry? The frustration behind the protests«. CNBC. Pridobljeno 21. oktobra 2026.
  16. ↑ Diss, Kathryn (19. oktober 2026). »What you need to know about Europe's protests, and why they're growing«. ABC News Australia. Pridobljeno 21. oktobra 2026.
  17. ↑ Magee, Caolan (18. oktober 2026). »Why have France's school protests become a wider political crisis?«. Al Jazeera. Arhivirano iz spletišča dne 23. oktobra 2026. Pridobljeno 20. oktobra 2026.
  18. 1 2 »Hundreds detained as student protests across France turn violent«. The Guardian. 29. september 2026.
  19. 1 2 »Revendications locales, vidéos virales, soutien de LFI... Comment le blocage de quelques lycées s'est transformé en un mouvement d'ampleur«. franceinfo (v francoščini). 1. oktober 2026. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2026. Pridobljeno 1. oktobra 2026.
  20. ↑ Chrisafis, Angelique (2. oktober 2026). »Fires, fury and hundreds of arrests as France gripped by student protests«. The Guardian.
  21. 1 2 »French High School Student Protests Met with Excessive Force«. Human Rights Watch. 14. oktober 2026. Arhivirano iz spletišča dne 14. oktobra 2026. Pridobljeno 14. oktobra 2026.
  22. 1 2 »France: Authorities must de-escalate tensions during student protests«. Amnesty International. 5. oktober 2026. Arhivirano iz spletišča dne 7. oktobra 2026. Pridobljeno 14. oktobra 2026.
  23. ↑ Le Stradic, Segolene (19. oktober 2026). »The French 14-Year-Old Whose Face Was Maimed by a Tear Gas Grenade«. The New York Times. Pridobljeno 20. oktobra 2026.
  24. ↑ Cursino, Malu (1. oktober 2026). »Fires break out at French schools as students protest nationwide«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 5. oktobra 2026. Pridobljeno 5. oktobra 2026.
  25. ↑ »Blocage des lycées : 1.949 interpellations recensées jeudi, plus de 400 établissements seront fermés vendredi«. ICI (v francoščini). 1. oktober 2026. Pridobljeno 1. oktobra 2026.
  26. ↑ Landler, Mark (8. oktober 2026). »For France's Resurgent Far Left, Student Protests Are an Opening and a Threat«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 8. oktobra 2026.
  27. ↑ »High school protests spread across France, pitting radical left against government«. Le Monde. 29. september 2026.
  28. ↑ »Blocus des lycées : « LFI et ses proxys de l'ultragauche » sont « à l'origine » selon Matignon«. Le Figaro (v francoščini). 1. oktober 2026.
  29. ↑ »UN Geneva Press Briefing - 09 October 2026«. UN Geneva - Multimedia Newsroom (v angleščini). 9. oktober 2026. Arhivirano iz spletišča dne 12. oktobra 2026. Pridobljeno 22. oktobra 2026.
  30. ↑ »Protesting pupils blockade French high schools again, testing a weekslong movement«. Associated Press. 6. oktober 2026. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2026. Pridobljeno 14. oktobra 2026.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Protesti_srednješolcev_v_Franciji_(2026)&oldid=6773352«